Search
Search

Koprska knjižnica v mreži kulturno-umetnostne vzgoje

V mreži kulturno-umetnostne vzgoje so Zavod Bunker, Umetnostna galerija Maribor, Zavod Novo mesto, Pokrajinski muzej Celje in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. Avtor fotografije: Daniel Novakovič/STA

 

“Otroci, ki obiskujejo kulturne prireditve, odrastejo v kritične mislece,” je včeraj ob predstavitvi novega projekta, v katerem se je v mrežo povezalo pet slovenskih institucij in med njimi tudi Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, povedala kulturna ministrica Asta Vrečko.

Na ministrstvu namreč želijo v prihodnjih letih z novim projektom kulturno-umetnostne vzgoje pripeljati še več otrok h kulturi. Zadali so si, da bodo decentralizirali kulturo in jo napravili dostopna vsem starostnim skupinam po vsej Sloveniji, še posebej otrokom.

Za raznolik program bo skrbel konzorcij petih kulturnih institucij iz prav toliko regij. Projekt, vreden 2,5 milijona evrov in financiran tudi iz kohezijskih sredstev, bo deloval kot mreža kulturno-umetnostne vzgoje, kjer bo vsaka od petih institucij v svoji regiji skrbela za izvajanje raznolikega programa in privabljanje občinstva.

Poleg koprske knjižnice so člani konzorcija, ki deluje pod okriljem ministrstva za kulturo, še ljubljanski Zavod Bunker, Umetnostna galerija Maribor, Zavod Novo mesto in Pokrajinski muzej Celje.

Vsak učenec oziroma dijak bo dobil brezplačen dostop do vsaj treh različnih kulturnih ustanov, kjer si bo ogledal gledališke predstave, koncerte, muzejske razstave in ostale kulturne dogodke. Sodeloval bo na ustvarjalnih delavnicah pod vodstvom priznanih umetnikov, na voljo mu bo spoznavanje kulturne krajine regije ter strokovna podpora in razlaga umetniških del v obliki pogovorov. Programi bodo žanrsko in vsebinsko raznoliki, z načrtnim vključevanjem manj zastopanih umetniških področij.

Nosilci projekta so bili izbrani na razpisu. Direktorica koprske knjižnice Luana Malec se veseli izziva in priložnosti ter verjame, da bo kultura v Obalno-kraški regiji postala še bolj vseprisotna v vsakdanjem življenju.

Na ministrstvu pričakujejo, da bo v projektu sodelovalo več kot osem tisoč otrok, učiteljev in vzgojiteljev ter več kot 80 institucij in zavodov oziroma nevladnih organizacij. Po vzoru šol v naravi, dodaja vodja Zavoda Bunker Alma Selimović, razmišljajo o možnostih združevanja kulturnih vsebin v pakete, ki so jih poimenovali šole v kulturi. “Upamo, da bodo čez štiri leta, ko se projekt zaključi, šole v kulturi postale tako naraven del šolskega in izobraževalnega sistema, kot so danes šole v naravi,” je dodala Alma Selimović. Za začetek bodo nagovarjali zadnjo triado osnovnih šol in srednješolce.

Ministrica Vrečko predvideva, bodo z vsebinsko in žanrsko raznolikimi programi zaobjeli delo številnih ustvarjalcev in zavodov, ki že izvajajo tovrstne vsebine. S tem bodo odgovorili na izzive današnjega časa, kot so bralna in vizualna pismenost. Ministrica še upa, da bodo s projektom spodbudili tudi premik v prostočasnih dejavnostih v šolstvu, saj so vključene tudi številne šole, in obogatili kulturne programe samih institucij.

Še več informacij v prispevku https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/otroci-ki-obiskujejo-kulturne-prireditve-odrastejo-v-kriticne-mislece