V prvem nadstropju knjižnice vabljeni k ogledu posebne razstave, ki bo v letu 2026 obiskovalce popeljala v čas slovenske moderne in avantgarde. Pod naslovom “Glasovi slovenske moderne” so predstavljeni literarni velikani, ki letos praznujejo pomembne jubileje – med njimi izstopata dve izjemni, a tragično prezgodaj ugasli pesniški zvezdi: Srečko Kosovel in Dragotin Kette. Razstavo je pripravila knjižničarka Vanja Rožac.
Ko poezija postane glas časa
Razstava ne ponuja le biografskih podatkov in naslovnic del, temveč odpira prostor za doživetje – za srečanje z besedo, ki je znala biti nežna in uporniška hkrati.
Letos mineva 100 let od smrti Srečka Kosovela – pesnika Krasa, vizionarja in enega najdrznejših ustvarjalcev slovenske avantgarde. Umrl je star komaj 22 let, a za seboj pustil opus, ki še danes preseneča s svojo sodobnostjo. Njegovi Integrali so iskanje novega jezika za razbito Evropo po prvi svetovni vojni, njegove lirske pesmi pa pretresljivi zapisi o človeku, narodu in prihodnosti. Kosovel je bil glas kraške burje in hkrati glas notranjih dvomov generacije, ki je odraščala med političnimi pritiski in zgodovinskimi prelomi. Njegove besede “Bodočnost je tistega, ki veruje v njo” danes zvenijo skoraj preroško.
Poseben poudarek razstava namenja tudi 150-letnici rojstva Dragotina Ketteja, enega najčistejših lirskih glasov slovenske moderne. Kette, ki je prav tako umrl mlad – star komaj 23 let – je v kratkem življenju ustvaril poezijo, prežeto z mladostnim hrepenenjem, ljubeznijo in slutnjo smrti. Njegovi soneti so po Prešernu znova oživili to zahtevno pesniško obliko, njegove ljubezenske pesmi pa sodijo med najlepše v slovenski književnosti. V njih se prepletata nežnost in bolečina, svetloba in melanholija – kot bi pesnik že slutil svojo usodo.
Razstava, ki odpira dialog
Ob Kosovelu in Ketteju razstava osvetljuje tudi druge pomembne jubilante leta 2026, a prav zgodbi obeh pesnikov posebej nagovarjata sodobnega bralca: kako živeti ustvarjalno v času negotovosti? Kako ohraniti vero v besedo?
Razstava je priložnost za ponovno branje, odkrivanje manj znanih del in razmislek o tem, zakaj nas glasovi slovenske moderne še vedno spremljajo.
Vabljeni, da stopite med verze, rokopise in misli, ki dokazujejo, da velika literatura nikoli ne utihne – le čaka, da jo znova odkrijemo.